V soboto, 23. marca 2024, smo se navdušeni planinci mladinskega odseka Obalnega planinskega društva Koper odpravili na nepozaben pohod po slikoviti istrski pokrajini. Pohod, ki se je začel v Sočergi, je potekal do čudovitih Ušes Istre in zaključil v Gračišču.
Začetek poti v Sočergi, izpred gostilne pr’ Milanu je bil poln navdušenja in pričakovanja, ko smo se učenci in mentorji zbrali, da bi skupaj preživeli dan v naravi.
Iz Sočerge smo se vzpeli do pokopališča in cerkvice Sv. Kvirik, mimo naravnega okna Bunker. Pot je bila sicer enostavna in ni zahtevala veliko višinskih metrov (cca 200). Med potjo so se razprostirali čudoviti razgledi, v katerih smo zelo uživali. Potrebna pa je bila tudi previdnost, zaradi prepadnega roba.
Del planote se na svojem južnem robu imenuje Veli Badin; to so stene, ki strmo padajo proti mejnemu prehodu Sočerga na naši in Požane na hrvaški strani; v svojem najlepšem delu pa se stene raztezajo nad vasico Mlini, tik pred mejo. Stene so tu najbolj strme in spodjedene. Te velike zajede v to mogočno steno so ostanki zrušenih kraških jam. Njihov nastanek ni povsem razjasnjen, verjetno pa gre za kombinacijo tektonskega, temperaturnega in tudi korozivnega dogajanja.
Višek pohoda so bili fascinantni Spodmoli, spektakularne kamnite formacije, ki z malo domišljije so nas res spominjale na Ušesa Istre, ki poslušajo šumenje vetra in valovanje morja. Tu se ujame tudi zvok okolice, v katerem smo lahko uživamo. Spodmolov je več, nekateri so plitvejši, drugi globlji – največji med njimi je globok 13 metrov in visok 12 metrov. Tu gnezdijo tudi redke ptice in potrudili smo se, da jih nismo vznemirjali.
O ušesih Istre se ne govori tako veliko, vendar je kraj “ noro pravljično prečudovit”! Tam smo si planinci vzeli čas za počitek in občudovanje naravne lepote, ki nas je obdajala.
Naše oči so se ustavile tudi pri naravnem mostu, čigar lok je dolg približno šest metrov, obok pa sega 2,5 metra visoko.
Po osvežitvi in malici smo se odpravili nazaj proti izhodiščni točki, tokrat po malo drugačni poti. Od sv. Kvirika smo nadaljevali po poti do Gračišča, skozi borov gozdič in po razglednih pobočjih, s katerih se nam je odprl lep razgled proti Lačni.
Pot nazaj do Gračišča je bila polno smeha, pogovorov in veselja ob skupnem doživetju.
Pohod skozi čudovito Istro od Sočerge do Ušes Istre in nazaj do Gračišča je bil ne le fizična dejavnost, ampak tudi priložnost za povezovanje med nami in z naravo, učenje ter odkrivanje lepot istrske pokrajine.
Mentorici: Jana Tittl in Ingrid Babič Podržaj
